Kamni so le navidez neživi
režija: Ana Laura Richter
Kamni so le navidez neživi, 2024, eksperimentalni, virtualno snemanje, digitalni datoteka, 1,77:1 (16:9), 60, c, 22 min
SI
Zaključeno
Kamni so le navidez neživi obravnava sistem kraških jam kot časovno in materialno mnogotero odložišče podnebne zgodovine. Navidezno večna jama se v okviru geološkega časa razpre kot območje občutljivosti, kjer se razkrivajo globine zemeljske skorje. Reka postane nosilka pripovedi podzemlja, ki se počasi pretaka od kapljic do ponora. Z izrazito upočasnjeno filmsko formo delo poudarja trajanje, erozijo in speleogenezo ter nečloveške ritme, skozi katere jama deluje kot arhiv okoljskih in geoloških procesov.
Film je nastal kot del instalacije dua Swamp_Matter, ki jame in močvirja razume kot aktivne, več-kot-človeške prostore. Z uporabo 3D skena jame, fotogrametrije ter spekulativnega algoritma kapniške rasti sva želeli vzpostaviti počasno filmsko izkušnjo, ki omogoča zaznavo geološkega časa in nečloveških ritmov.